Uncategorized

Mantra OM

OM! Ta večna beseda je vse; kar je bilo, kar je in kar bo…

Joga z Ivano Velenje
Simbol Om



Njegova popolnejša oblika je AUM. Po pričevanju modrecev je bil zvok OM prisoten ob rojstvu vesolja (veliki pok), za katerega lahko posledično rečemo, da je seme vsega stvarstva. Om je Praṇava in tudi bīja-mantra, semenska mantra, ki vsebuje en zlog. 

Tako majhna beseda, a nosi tako velik pomen. Zakaj je temu tako? Odgovor najdemo v prvem delu Māndūkya Upanishade, kjer se skriva v njegovih posamičnih delih:

‘A’ predstavlja začetek, ustvarjanje vesolja in vsega znotraj njega. V hindujski tradiciji je ta zvok povezan z Brahmo, ki je stvarnik, kreator življenja. Zvok izvira v trebuhu in vibrira v zgornjem delu prsnega koša (masira organe v trebušnem predelu). Jezik ostane v spodnjem delu ust, ustnice pa so razprte, se ne dotikajo, kar ustvarja občutek odprtosti. Je simbol zavednega ali budnega stanja, ki ga imenujejo Vaiśvānara.

‘U’ zvok pomeni stabilnost in energijo, ki ohranja in vzdržuje svet in s tem tudi nas. Povezan je s hindujskim bogom Višnujem, ki je ohranjevalec. Od zvoka ‘A’ se ustnice začnejo premikati skupaj in zvok se postopoma premika naprej, kotali se po zgornjem delu neba in vibrira v grlu. Imenuje se taijasa in predstavlja stanje spanca, zavest je obrnjena navznoter. Vibracijo zvoka U čutimo v prsnem košu in grlu, kar pozitivno vpliva na srce in pljuča.

‘M’ označuje zvok zapiranja in začetek konca. Povezan je s Šivo, ki pogosto znan kot uničevalec, a tudi sila kulminacije, dokončanja, dokončnosti, uničenja. Tukaj pride jezik do vrha ust in ustnice se združijo, da ustvarijo dolgotrajno brnenje. Imenuje se prājṅa in je povezan z globokim spanjem, kjer človek nima nobene želje niti ne sanja, postane nerazločna masa zavesti, ki je sestavljena iz blaženosti in ki se hrani z blaženostjo. Vibracijo zvoka M pa čutimo v predelu lobanje, ki masira možgane in čutne organe (jezik, oči, nos).

Obstaja pa tudi četrti del oziroma zvok – tišina (odsotnost zvoka), ki jo Krishnananda opisuje – amātra v sanskrtu – ki se ga ne da izmeriti in ga ne slišiš z ušesi. Rodi se iz spokojnosti, ki ga vzdržuje mirnost in zbledi nazaj v tišino. To je stanje transcendentalnosti, ki ni usmerjeno ne navzven ne navznoter, nedefinirano, nematerialno, nevidno, brez značilnosti, skrajno umirjeno in v tišini, blaženo… To je Ātman, čista eksistenca.

Ko pojemo mantro OM, se povezujemo na več načinov: povezujemo se med seboj, v enem zvoku, eni vibraciji, eni energiji; povezujemo se z vesoljem ter tudi sami s seboj.

Om predstavlja dejstvo, da se vse nenehno spreminja – od gibanja v tišino, od zvoka v tišino, neskončni cikel življenja… V svoji obliki in imenu predstavlja (od)rešitev konstantnega fizičnega kroženja, saj petje (chant-anje) svete mantre prečiščuje naše celotno bitje in omogoča prekinitev mučne samsare ter končno združitev z Absolutnim. Kadar človek pravilno izgovarja Om, vstopi v meditativno stanje. To ni le golo izgovarjanje zvoka, besede ali fraze, temveč s tem ustvarja vibracijo. 

Kot je Krishnananda zapisal:
»​It is Self-realisation and God-realisation at one and the same time. It is Existence, it is Consciousness, it is Power, it is Bliss, it is Perfection, it is Immortality, it is mokṣha, it is kaivalya. This is the Goal of life[.]«

»OM! This Imperishable Word is the whole of this
visible universe. Its explanation is as follows: What has
become, what is becoming, what will become – verily,
all of this is OM. And what is beyond these three states
of the world of time – that too, verily, is OM.«

(verz iz Mandukya Upanishade)